Kankere ya Letswele
E tlwaelegile ka eng?
Ke mang a amegago?
Dika tša gona ke dife?
E ka thibelwa bjang gona ke dire eng?
O ka itekola letswele la gago
Nka hwetša kae tshedimošo?
E ka thibelwa bjang gona ke dire eng?
Bjale ka ge go boletšwe peleng, go na le kgonagalo ya go ka thibela bolwetši bjo. Sa gago ke gore o swanetše go tseba gore o lemoga bjang go thomega ga mošifana goba tša go amana le go thomega ga kankere ya letswele.Eupša kalafo ya ka pela ya ge bolwetši bo sa le legato la mathomo, e ka tliša katlego ya kgonagalo ya kalafo, ka fao go tloga go le bohlokwa go tseba gore o ka kgona bjang go hwetša/kwa sekaku letsweleng.
E tlwaelegile ka eng?
Mosadi o tee go ba masometharotshela o swara ke kankere ya letswele bophelong bja gagwe.
Dika tša gona ke dife?
Go tšwa sekaku goba go ruruga ka gare ga letswele goba ka lehwafeng
Go fetoga ga sebopego sa letswele
Go tšwa ditšhila hlokong ya letswele
Nka hwetša kae tshedimošo?
Kliniking ya kgauswi goba Mokgatlong wa Kankere wa Afrika Borwa (SA Cancer Assocition) yeo e nago le lekala la go tsebega ka Reach for Recovery go basadi bao ba šetšego ba dirile ophareišene ya kankere ya letswele.
Ke mang a amegago?
Basadi bao ba nago le tswalano ya madi le bao ba nago le kankere ya letswele (mohlala: koko, mma goba sesi) ba na le kgonagalo ye kgolo ya go swarwa ke kankere ye
Kgonagalo ya kankere ye e ya gape ka mengwaga ya motho
Go bona matšatši a kgwedi e sa le ka pela, go ba le ngwana wa mathomo o šetše o le yo mogolo go oketša kgonagalo ya kankere ye
Kankere ya letswele ga se gantši e hlasela basadi ba metsemagaeng
Dijo tša makhura a mantši, kudu makhura a dinama tša diphoofolo a ka hlola kgonagalo ya kankere ya letswele le ge e le gore kgonagalo ye bjalo ga se ya hlwa e nyakišišwa
O ka itekola letswele la gago
Ema pele ga seipone o iše matsogo ka mathoko
Iša matsogo ka godimo ga hlogo o retologe go ya ka mathoko o lebeletše ge e ba ga gona diphetogo go tšwa mahlokoreng ka moka a letswele
Bea matsogo mo ka mathoko ga dirope ka fase ga noka, gomme o kobe mmele wa gago go ya ka gare gore mešifa ya gago ya mafahla e ngangege. Lebelela ge e e ba ga gona diphetogo-mohlala ge e ba ga gona dikoti tše di bonagalago mo dinameng tša matswele
Ge o se na seipone o ka kgopela motho yo mongwe gore a go thuše go lebelela ge e ba ga gona diphetogo. Kgopela motho o tee ka mehla.
Pinyeletša/Pinya hloko ya letswele gabonolo ka menwana ya gago ye mebedi go bona ge e ba hloko e ka se tšwe ditšhila.
Robala fase ka mokokotlo bolaong goba lebatong. Bea mosamelo o monnyane goba lešela leo le phuthilwego ka tlase ga legetla le tee. Bea letsogo la lehlakore leo o beilego mosamelo ka morago ga hlogo, se se dira gore matswele a phatlalale kgareng.
Go tšwa morumong wa ka thoko wa letswele, sepetša dintlha tša menwana ka mokgwa wa sediko/ntikotiko, gatelela dinama tša letswele gore di kgome kgara/mafahla ka mokgwa woo o tla kgonago go kwa ge e ba go na le selwana se bothatana goba sekaku ka gare ga letswele.
Boeletša magato ao re boletšego ka wona letsweleng le lengwe.
Ge o hwetša go na le seka sa kankere, sepela kliniking ya kgauswi, ngakeng ya lelapa goba bookelong ka potlako. Dikaku ka moka tšeo di hlolegago letsweleng ga di re gore o na le kankere. Efela o swanetše go dira diteko tša maleba gore o kgone go tseba maemo a gago.
